Omemba: Stojan Kerbler

»Njegova dela so mednarodno priznana in vključena v številne muzeje in zasebne zbirke.«

»Za svoje delo sem prejel več kot 500 nagrad in priznanj, od tega 120 na mednarodnih razstavah.«

»V svoji umetniški praksi se osredotočam na razgibanost in pluralnost različnih pogledov v odnosu do kulturne dediščine.«

»V 70. in 80. let minulega stoletja sem v svoj objektiv ujel tako slavne osebnosti nekdanje Jugoslavije kot tudi hollywoodske zvezdnike.«

»V 80. letih 20. stoletja je moje delo doživelo bistveni preobrat, saj je človeška figura izginila in se je moje zanimanje osredotočilo na naravo.«

»V mojih sanjah raste vsako noč drevo«

»Snovanje filma se je 'začelo s prebiranjem dedkove poezije po zelo dolgem času. (...) Na Majskem Vrhu je imel svojo ljubo počitniško hiško, z majhnim vrtom in vinogradom. Moji otroški spomini nanjo so polni rojstnodnevnih praznovanj, trgatev in gobarjenja po haloških gozdovih.'«

»Ko sem prebiral njegovo poezijo, sem imel občutek, da dedka spoznavam na novo, da dojemam Haloze skozi njegove oči. To 'trdo, zbito zemlo' in podobe iz svojega otroštva, ki so ga tako zaznamovale, da jih je moral izpisati v svoji poeziji.«

»Njegove fotografije, podčrtane z dedkovimi verzi v mojih mislih, so me močno zaznamovale. Dojemal sem jih kot univerzalno, a hkrati zelo osebno zgodovino neke družbe, skupnosti. Počutil sem se dovolj angažiran, da se lotim odkrivanja krajev, ki vzbujajo tako intenzivno ustvarjalnost.«

»Na poti snemanja tega 'haloškega filma' smo spoznavali izjemne ljudi, ki so bili pripravljeni z nami deliti delčke svojih življenj, spominov, upov, sanj, in nastala je pripoved, ki zrcali to pot srečevanja, zbliževanja in deljenja.«

»Ob branju Forstneričeve poezije in odkrivanju fotografske zbirke Kerblerjevi otroci se vrača na obrobje haloških gričev in nam svojo otroško pokrajino predstavi skozi novo perspektivo.«

»fotograf domačega dvorišča«

»Moji Haložani so srečni ljudje.«

»Moji Haložani so srečni ljudje«

»Razumem, da morda večina fotografov rada hodi po svetu in od tam prinaša posnetke. Zame pravijo, da sem fotograf na domačem dvorišču, kar tudi drži, saj najraje fotografiram Ptujsko Goro, Haloze, Ptuj in njegovo okolico.«

»Zato je logično, da ostanejo v tem prostoru.«

»Na gospoda Kerblerja smo zelo ponosni, je res velik človek in zelo si štejemo v čast, da bo njegov opus razstavljen pri nas.«

»Jubilejno leto namreč razumemo kot priložnost in odgovornost, da s 'postprodukcijo' dvajsetletnega delovanja analiziramo dosedanje delo in začrtamo nove smernice razvoja festivala in njegovih produktov, v smeri kontinuitete in še večje implementacije Art Staysa v ponudbo/podobo/življenje regije in lokalne skupnosti.«

»Vsi so zaznamovali ptujsko umetniško okolje z vzpostavljanjem novih družbenih in komunikacijskih procesov v lokalni skupnosti prek umetniških rezidenc in svojega dela in bodo na aktualni ediciji izvedli, razširili ali dokončali svoje projekte.«

»Fotografija ti mora nekaj povedati, mora imeti sporočilno vrednost, preprosto jo moraš začutiti.«

»Jaz sem jih pač fotografiral in oni so bili tega veseli.«

»Kdaj ste posneli prve 'slike'?«

»Menda bi tukaj na Ptujski Gori utegnil zaživeti fotografski center. Kdo ve. Morda.«

»To ni nagrada zate, to je nagrada za nas mlajše generacije, ker to pomeni, da je fotografija dobila eno širše družbeno priznanje.«

»V vsakdanjih motivih kmečkega življenja je znal ujeti nekaj, kar sega izven vizualnega motiva, je globlje, človeško, ontološko.«

»Marsikdo v mojih Haložanih danes vidi revščino, vendar pri tem ciklusu sploh ne gre za revščino. Gre za način življenja.«

»Kerbler je nepretenciozno, s svojo skromnostjo, ljubeznijo in odgovornostjo do sočloveka postavil visoka merila čiste črno-bele analogne fotografije in vzpostavil referenčni okvir humanistične fotografske senzibilnosti in estetike tudi za prihodnje rodove.«

»Občutljiv človek s spoštljivo kamero ob sebi.«

»Navkljub novim trendom, digitalizaciji fotografske slike, sodobnim orodjem vrednotenja fotografske podobe se 60-letni opus Stojana Kerblerja spretno izmika označbam, posploševanju in prehitrim in navideznim analogijam.«

»Že v zgodnjih delih je nakazal izhodišča za oblikovanje svoje fotografske slike. Človeka je navadno postavil v središče. Njegov nezmotljivi občutek za Barthesov 'punctum' in Bressonov 'moment Decisive' je prav neverjeten.«